OVCE

»Povsod, kamor seže pogled,

lepota zasanjana, kje najti še lepši je svet…«

Med visokimi gorami na severu in plitkim morjem na jugu živi majhna čreda ovc. Spomladi, ko se stalijo zadnje zaplate snega, pašniki zacvetijo v vsej svoji lepoti. Če bog ne pošlje toče nad travnike in jih v medsebojnih sporih ne pomendrajo, zraste dovolj trave za celo leto. Nikoli pa jo ne zmanjka za pastirje, ki se prerivajo okrog korita. Griči so posejani s številnimi cerkvami. Spominjajo na oddajnike za mobilno telefonijo, le da jih v številu krepko presegajo. Tudi tiste najbolj oddaljene, ovce obiščejo nekajkrat letno kot jim veleva ovčje izročilo. Svet okrog njih se naglo spreminja, čeprav tega ne opazijo zaradi kopice domačih problemov. Raje kot s prihodnostjo se ukvarjajo z razlaganjem pol preteklo zgodovine. V preteklosti so jih večkrat ogrožale sosednje črede, vendar so ubranile ozemlje pred trave lačnimi sovražniki.

Slovijo po pretirani skromnosti, neambicioznosti in slabi samopodobi. Jagenjčkom od skotitve meketajo, da niso nič posebnega. Starši so sveto prepričani, da je biti povprečen najboljše. Z odstopanjem bi se izpostavljal in po nepotrebnem vznemirjal okolico. Na pohvalo gledajo kot na nekaj kar te pokvari. Če se zmotijo in pohvalijo, pohvalo v istem meketu zatrejo z eno od pomanjkljivostmi. Zato je povprečna ovca nekomunikativna in zaprta vase. Bremena potlači globoko v dno duše. Pogosto jih utaplja v alkoholu, dokler se ne uniči ali pa naredi samomor. Za ovna je značilno, da ne izkazuje čustev. Čustva so zanj nepotreben balast. Če vidi koga, ki joka ali glasno meketa mu postane nerodno. Oba spola se ne znata postaviti zase. Raje se skrijeta v visoko travo in skrivaj opravljata.

Poseben odnos imajo do vere in politike. Nepovezana pojma ne znajo ločiti. Čeprav ne razumejo ne ene ne druge, jih kmalu naučijo katere pastirje je potrebno poslušati in brezglavo posnemati. Kar reče pastir z rdečo zvezdo na čepici je dobro in socialno za vse. Še hujši so pastirji s križem okrog vratu. Pri njih je drugačno razmišljanje sankcionirano z izključitvijo in osramotitvijo. Posledično se ovce med sabo obmetavajo z besedami, ki jih večinoma niti ne razumejo. Koristi od razprtij imajo le pastirji, ker jih vedno znova peljejo žejne čez vodo. Veliko težav imajo tudi z razumevanjem vere. Nekatere ovce so bile vzgojene v veri, spet druge so silili k maši. Zares vernih je komaj za vzorec. V cerkev hodijo zaradi drugih, tradicije in opravljanja. Nasploh težko sprejmejo sebe takšne kot so v resnici. Potrebujejo potrditev od različnih avtoritet. Z drugimi besedami povedano, ovca je zadovoljna s sabo takrat, ko ji to reče nekdo drug. V nasprotnem primeru postane zamorjena in niti ne pomisli na borbo za svoj prav. Čeprav so do avtoritet ponižne, jih za hrbtom zavzeto opravljajo in kritizirajo.

Podmladek je trdno prepričan, da jih v tujini čaka boljše življenje. Od mladega so ovce vzgojene v duhu, da je vse kar pride od drugje imenitnejše. Ko jih pot zanese za dan ali dva v sosednje črede, še tedne po izletu opisujejo tuje dežele v presežnikih. Če jim ne uspe priti v inozemstvo, poznajo nekoga, ki tam živi v brezdelju in izobilju. Težjega, resnejšega in krajšega študija ter kasneje trdega dela ne opazijo. Zaradi vsesplošnega prepričanja o manj vrednosti rade meketajo v drugih jezikih in zanemarjajo materinega. Vzburi jih tuj, neusmiljen gospodar, za čigar pohvalo so pripravljene potlačiti še tiste malo ponosa.

Ovce so med sabo sprte na vse možne načine. Praviloma se ne razumejo niti s sosedom. Nesoglasja so lahko tako burna, da ne opazijo močne suše, ki jim je požgala travnik. Izjemoma pa so v preteklih dneh pozabile na medsebojne razprtije. Daleč stran so se odvijale igre. Kljub vsesplošnem prepričanju o majhnosti in nepomembnosti, so se na tekmovanju njihovi predstavniki dobro odrezali. Ne glede domačo revščino, so priredili veliko zabavo ob sprejemu junakov. Voda je tekla v potokih in sena je bilo toliko, da so po njem hodile. Končno so dočakale zunanjo potrditev. Čeprav je šlo za igre in se življenje ne bo spremenilo na bolje, so s ponosom prebirale tuje novice o čudežu iz zelene dežele. Ob vsaki omembi črede, se jim je naježila skodrana dlaka. Lakota šoloobveznih jagenjčkov, izkoriščanje in revščina ovc v delovnih razmerjih, brezposelnost mladih in vsesplošen nered v čredi je bil za nekaj dni pozabljen.