OTROK NA SPISKU ŽELJA

»Če želite, da vaši otroci postanejo dobri ljudje, porabite zanje dvakrat več časa in jim kupite dvakrat manj igrač.« neznan avtor

Povod za tokratni zapis je bil ganljiv prizor iz fitnesa. Na recepciji sem čakal ključ za garderobno omarico, ko je za mano prišel oče z otrokom. Na prvi pogled bi rekel, da fant še ni bil šolo obvezen. Oče ga je najverjetneje vzel iz vrtca na poti iz službe. Odpeljal ga je mimo recepcije v otroško igralnico. Ko sem se preoblečen vračal iz garderobe sem skozi stekleno steno opazil fanta. Sključeno je sedel na stolu in gledal v prazen list papirja. Za trenutek sem obstal, ko me je pogledal z velikimi žalostnimi očmi. Stisnilo me je pri srcu. Skušal sem se vživeti v otroka, ki je po devetih urah vrtca pristal v stekleni kletki z nekaj žogami, mizico in stoli pod neonsko lučjo. Mama je bila po možnosti v službi, oče pa se je moral sproščati na fitnesu. Med vadbo sem opazoval očeta, kako se je uro in pol zabaval s prijatelji, med tem ko ga je otrok čakal osamljen v igralnici.

Spomnim se intervjuja z našo veliko umetnico Svetlano Makarovič. Novinarka jo je vprašala, zakaj je pobegnila iz lastne poroke. Odgovorila je, da je bila mlada gos, ki jo je prevzel čredni nagon, ko so že bili vsi poročeni in so imeli svoje otroke. V zadnjem trenutku je s pobegom preprečila življenjsko napako. Svetlana je pustila velik pečat v sodobni slovenski književnosti. Verjetno pa ne bi bila tako dobra in skrbna mama. Zato se je njena odločitev izkazala za pravilno.

Otroci niso postavka na seznamu želja, ki sledi za diplomo in hišo. Niti niso pravica, ampak so velika odgovornost. Dve desetletji dolg projekt, ki gre čez različno turbulentne faze. Poleg potrebnih materialnih dobrin jim je potrebno zagotoviti ljubeče okolje. Dom s toplino, kjer se bodo radi vračali in se počutili sprejete. To ni mogoče če se partnerja ne ljubita in med njima ni prave kemije. Prva leta življenja so ključnega pomena za mladega človeka. Od njih je v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj. Pogosto kasnejše travme izvirajo ravno iz otroštva.

Sodobni straši se velikokrat ne zavedajo, da življenje prehaja iz ene faze v drugo. Ko so sprejeli pomembne odločitve, kot je poroka ali spočetje otroka, se razvoj ni končal in odnosi niso zamrznili. Še vedno so posamezniki lačni lepote in žejni ljubezni. Mnogim pa se zdi, da se je že vse končalo. Ko se poročili so nenadoma prenehali negovati skupen odnos. Razlog je v tem, da sta se poročila dva razvajena posameznika, ki ne znata biti sama in sta se začela posesivno naslanjati drug na drugega in misliti, da je to ljubezen. Prepričana sta, da je ljubezen draga in pravljična poroka, ne pa le prvi dan preostanka skupnega življenja. V življenju se je potrebno naučiti razumeti partnerja, ga spodbujati, ne pa blokirati in sebično privezati nase. Naš partner ni nekdo, ki nam bo izpolnjeval želje. Mi smo tisti, ki si izpolnjujemo svoje želje.

Žrtve slabih odnosov med straši pa so razvajeni otroci. Lažje je otroku kupiti tablico, mu dovoliti, da je ves dan na internetu ali da gleda risanke, kot pa se z njim pogovarjati in iti v naravo. Razvajen otrok se kmalu prelevi v problematičnega šolarja, potem postane študent, ki študira deset let ali pa se najprej vpiše na eno fakulteto, se naveliča in se prepiše na drugo. Otrok nekoč končno diplomira in želi najti službo v svoji stroki, a ker je ne dobi, ker je študiral primerjalno rumenoslovje na FDV, postane nezaposljiv in breme staršev, ki se čudijo v smislu, vse smo mu dali, zdaj pa noče delati. Potem se srečata in zaljubita dve takšni razvajeni osebi, ki sta živeli v prezaščitniški družini in se poročita. Odnos ne more obstati, saj drug od drugega pričakujeta stvari, ki so jima jih dajali starši.

Razvajeni otroci staršev so velike žrtve sodobnega časa. Zaradi prezahtevnih in izčrpajočih služb so njihovi starši utrujeni in naveličani življenja. Odrivajo jih od sebe, vpisujejo v različne kroške, da se jim le ni potrebno z njimi ukvarjati. Mame bi še naprej hodile s prijateljicami po trgovinah, lepotnih salonih in vodenih vadbah, očetje pa gradili bogate kariere v službah. Med tem njihovi otroci odraščajo v čustvene razvaline. Ker niso bili ljubljeni ne znajo ljubiti in začaran krog se začne ponavljati.

Brezskrbno otroštvo v toplem in ljubečem okolju je največja dota, ki jo lahko dajo starši svojim otrokom. Otroci ne bodo v svet odraslih odnesli dragih igrač in luksuznih potovanj. Zaznamovali jih bodo odnosi v družini.