RAZISKAVA O SPOLNIH NAVADAH SLOVENCEV

STRUKTURA BESEDILA:

UVOD
1. METODOLOGIJA RAZISKAVE IN OMEJITVE
2. ANALIZA IN REZULTATI EMPIRIČNE RAZISKAVE
   2.1. OPIS VZORCA
   2.2. ANALIZA
3. POVZETKI IN UGOTOVITVE
ZAKLJUČEK

***

UVOD

V preteklih letih sem v okviru bloga opravil dve večji raziskavi, prva se je nanašala na varanje in je bila z objavo v Delovi prilogi Ona največkrat obiskan prispevek, druga je obravnavala uživanje prepovedanih drog. V tretji raziskavi sem se osredotočil na intimno področje spolnih navad Slovencev. Spolnost je širok pojem na katerega lahko gledamo s čustvi v okviru ljubezenskega razmerja, znanstveno kot razmnoževanje vrste, z ekonomskega vidika preko prostitucije, skozi oči ideologije ali religije, ki jo večinoma prikriva in prikazuje v luči grešnega. Spet drugim pa spolnost pomeni predvsem zadovoljevanje osnovnih potreb in iskanje užitkov.

Povodov za nastanek tretje raziskave je bilo poleg splošne radovednosti veliko. Ideja se je porodila ob poslušanju nacionalnega radia, kjer v oddaji Latrina Miha Šalehar na komičen način komentira rumeni tisk. Spraševal se je ali smo Slovenci resnično tako konservativni, kot se kažemo navzven, glede na to, da imajo resničnostni šovi veliko gledanost. Vsaka serija oddaj je zasnovana tako, da v njej pride do spolnih odnosov, običajno so sestavni del žanra tudi istospolno usmerjene osebe. V zvezi s tem se spomnim v Delu objavljenega zemljevida rezultatov zadnjega referenduma o izenačitvi pravic istospolno usmerjenih oseb, kjer bi bil zakon sprejet le v večjih mestih in na obali. Rezultati so me na nek način presenetili glede na dejstvo, kaj ljudje radi prebirajo v rumenih medijih in gledajo na televiziji. Slovenska družba je pokazala dva obraza, katoliškega kjer je spolnost umazana in ima zgolj reproduktivno vlogo in pa bolj odprtega, zahodnega – potrošniškega, kjer je spolnost predvsem užitek in zadovoljevanje potreb.

Namen raziskave je bil proučiti spolne navade Slovencev in jih na objektiven način analizirati. Na podlagi odgovorov iz spletne ankete sem želel pridobiti vpogled v pomemben del človekovega življenja, nenazadnje je bilo spolno občevanje bioloških staršev za večino ljudi točka nič, brez katerega nas ne bi bilo na Zemlji.

1. METODOLOGIJA RAZISKAVE IN OMEJITVE

Za pridobitev primarnih podatkov sem uporabil metodo kvantitativnega raziskovanja z uporabo spletnega vprašalnika. Spletno anketo sem izvedel s pomočjo 1KA – brezplačne storitve za kreiranje, izvedbo in analizo spletnih anket. Spletne ankete imajo nekatere prednosti pa tudi določene slabosti. Glavna prednost je hitrost izvedbe in nizki stroški anketiranja, med tem ko je največja pomanjkljivost starostna struktura tipičnih uporabnikov interneta. Demografske značilnosti internetnih uporabnikov lahko pomembno odstopajo od celotne populacije.

Anonimno spletno anketo sem izvajal od 3. 4. 2016 do 7. 5. 2016,  širil sem jo preko pridobljenih elektronskih naslovov na spletu, namenskega Facebook profila in v manjši meri preko forumov. Presenetilo me je, da so forumi v zadnjih letih po obisku močno nazadovali, zaradi novih družbenih omrežji in, da sem v slabem mesecu na izmišljenem Facebook profilu, kljub občasnim blokadam, pridobil 800 naključnih prijateljev. Anketo z 29 vprašanji in 85 spremenljivkami je ustrezno izpolnilo 370 anketirancev, za kar so porabili v povprečju dobrih pet minut časa. V skladu s pričakovanji je bil velik osip po kliku na nagovor, katerega si je prebralo 923 oseb. Zanimivi so tudi parapodatki iz katerih je razvidno, da je največ 235 oseb je anketo izpolnilo na računalniku, 128 preko telefona in 7 na tabličnem računalniku. Daleč največ anketirancev je izpolnilo anketo iz spletnega brskalnika Chrome 179, sledil je Firefox in v manjši meri Safari, med operacijskimi sistemi sta pričakovano prevladovala Windows in Android.

Iz samega postopka pridobivanja primarnih podatkov izvirajo nekatere omejitve – pri anketiranju sem uporabil neverjetnostni vzorec, po metodi snežne kepe, kjer anketiranci vabijo nove respondente. Spletne ankete so razmeroma poceni, dokler izbira enot v vzorec ni verjetnostna. Težava nastopi, ko želimo sklepati o splošni populaciji na osnovi spletnih anket, ki so jih izpolnjevali respondenti, za katere ne vemo s kakšno verjetnostjo so bili rekrutirani. Statistično sklepanje z vzorca na populacijo – ki običajno vključuje interval zaupanja kot merilo za tveganje, da se motimo – namreč temelji na tem, da verjetnosti za vključitev poznamo vnaprej in to za celotno populacijo – vzorčni okvir. V tem primeru je šlo za samo izbor enot v vzorec, zato ni mogoče sklepanje na celotno populacijo.

2. ANALIZA IN REZULTATI EMPIRIČNE RAZISKAVE

Rezultate empirične analize bom predstavil v dveh delih: v prvem delu bom opisal vzorec z vsemi njegovimi značilnostmi; v drugem delu bom prikazal odgovore anketirancev.

2.1. OPIS VZORCA

V vzorec je bilo zajetih 54% moških in 46% žensk, povprečna starost je znašala 35,9 let. Pri tem je imelo 46% anketiranih opravljeno vsaj srednjo šolo, med tem ko je bilo oseb z dokončanim magisterijem 6% in 5% z doktoratom. Po zakonskem stanu je bilo 31% anketirancev samskih, poročenih 28%, 32% v izven zakonski skupnosti in 9% v odprtem razmerju. Od tega jih je bilo v vezi vsaj eno leto 11%, do 10 let 16% in več kot 16 let 25%.

Večina anketirancev 40% jih je prihajalo iz urbanega okolja, 24% primestnega okolja in 36% iz podeželja. Glede na veroizpoved je bilo največ kristjanov 57%, sledili so ateisti s 35%, v preostalih 8% so bile zajete ostale vere. Glede na spolno usmerjenost je bilo heteroseksualcev 85%, homoseksualcev 9% in biseksualcev 6%.

Struktura vzorca dobro posnema celotno populacijo, v spodnjem grafu je prikazana starostna struktura anketirancev iz katere je med drugim razvidno, da splet v zadnjih letih uporabljajo tudi starejši.

Slika 1: Starostna struktura anketirancev (za povečavo klikni na sliko).

2.2. ANALIZA

Vprašanja in vmesni nagovori v anketi so bili zasnovani na način, da bi zmanjšali osip respondentov med izpolnjevanjem ankete. V prvem delu vprašalnika so bile teme splošne v nadaljevanju pa zmeraj bolj intimne.

V začetnem delu ankete je bila postavljena trditev ali so spolnost in čustva med sabo povezana. Da so povezana se je strinjalo 76% vprašanih, 17% je bilo neodločenih, le 8% jih je menilo, da čustva in spolnost niso povezana. Pri vprašanju sem s pomočjo popravljenih rezidualov preveril še posamezne statistično značilne povezave med spremenljivkami. Heteroseksualno usmerjene osebe močneje povezujejo spolnost s čustvi, za razliko od homoseksualno in biseksualno usmerjenih oseb. Podobna vendar nekoliko manj močna povezava je bila pri spolih, kjer ženske prav tako spolnost pogosteje povezujejo s čustvi.

Naslednje vprašanje je bilo podobnega tipa, anketirance sem vprašal s katero trditvijo se bolj strinjajo, največ 79% vprašanih je menilo, da je glavni namen spolnosti predvsem v užitku, med tem ko jih je 21% trdilo, da je osnovna funkcija spolnosti v razmnoževanju. Pri tem sem zaznal blago in ne statistično značilno povezavo, da se moški bolj navdušujejo nad trditvijo, da spolnost predstavlja predvsem užitek. Statistično značilno so se s trditvijo, da je glavni namen spolnosti v užitku najbolj strinjali mladi v starostni skupini od 15 do 20 let. Katoličani so se večkrat odločali za trditev, da je glavni namen spolnosti predvsem v razmnoževanju za razliko od ateistov.

V nadaljevanju so anketiranci ocenili pomen spolnosti v partnerskem odnosu z ocenami od ena do pet. Povprečna ocena je znašala 4,3 s standardnim odklonom 0,89. Z drugimi besedami povedano, 54% sodelujočim se je spolnost v odnosu zdela zelo pomembna.

Na vprašanje o samozadovoljevanju so bili odgovori naslednji: pogosto 37%, občasno 47% in 15% vprašanih se ne samozadovoljuje. Na podlagi izračuna popravljenih rezidualov se je pokazala šibka, statistično neznačilna povezava z odgovorom pogosto pri mlajših od 30 let, med tem ko so omenjeni odgovor redkeje izbirali starejši nad 51 let. Močna in statistično značilna povezava je bila zaznana tudi pri samskih, ki se samozadovoljujejo pogosteje v primerjavi s poročenimi in osebami v izven zakonski skupnosti. Zelo močna statistično značilna odstopanja pri odgovoru o pogostem zadovoljevanju so pri moških, za razliko od žensk, ki to počnejo redkeje. Pogosteje se samozadovoljujejo tudi istospolno usmerjene osebe.

Slika 2: Pogostost samozadovoljevanja.

Spodnji graf prikazuje pogostost spolnih odnosov. Relativno velik delež vprašanih ima spolni odnos nekajkrat na leto, med njimi izstopajo tisti, ki so v vezi več kot 11 let, kjer je ta delež blizu 20%.

Slika 3: Pogostost spolnih odnosov.

Sledilo je vprašanje ali bi si želeli več spolnih odnosov; pritrdilno je odgovorilo 60% anketiranih, negativno 26%, 14 % je bilo neopredeljenih. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko s statistično značilno trdim, da si moški pogosteje želijo več spolnih odnosov kot ženske, podobno velja za osebe stare do 20 let in samske, kjer je ta povezava še posebej močna.

V naslednjem sklopu vprašalnika sem se osredotočil na kakovost spolnih odnosov. Anketirance sem vprašal, kako bi ocenili zadnje tri spolne odnose z ocenami od ena do pet. Pri tem je bilo povprečje 3,9 s standardnim odklonom 0,99. S pomočjo T testa sem izračunal statistično značilno razliko med dvema povprečjema v tem primeru spoloma. Na podlagi izračuna trdim, da so ženske zadnje tri spolne odnose v povprečju ocenjevale boljše od moških pri stopnji tveganja p=0.01, T test je znašal -2.582, kar je globoko v statistično značilni razliki. Naslednje vprašanje je bilo povezano s predhodnim in se je nanašalo na oceno, kako vas je spolni partner zadovoljil. V tem primeru je bila povprečna ocena 4 s standardnim odklonom 1,01. Tudi pri tem vprašanju so moški ocenjevali z nekoliko nižjimi ocenami, vendar razlike niso bile v statistično značilnem območju.

Slika 4: Ocena kakovosti zadnjih treh spolnih odnosov. 

V nadaljevanju sem se osredotočil na prvi spolni odnos, ki se je v povprečju zgodil pri 17,9 letu starosti s standardnim odklonom 3,63. Tudi v tem primeru sem izračunal s pomočjo T testa statistično značilno razliko med spoloma. Izkazalo se je, da so dekleta bila v povprečju mlajša od moških pri prvem spolnem odnosu pri stopnji tveganja p=0,037. Povprečen moški je bil tako star 18,4 in dekle 17, 5 leta.

Tabela 1: Povprečna starost pri prvem spolnem donosu.

Iz spodnjega grafa je razvidno, da se je povprečna starost pri prvem spolnem odnosu skozi čas zmanjševala. Pri tem bi poudaril, da je starostni razred do 14 let in nad 61 let zanemarljiv, zato ga ni relevantno upoštevati.

Slika 5: Povprečna starost pri prvem spolnem odnosu skozi čas.

Pri naslednjem sklopu vprašanj so anketiranci ocenjevali dele telesa, ki jih pri spolnem partnerju najbolj privlačijo. Glede na obsežnost vprašanja bom rezultate predstavil grafično v naslednjih dveh radarjih preko povprečnih vrednosti za moške in ženske.

Radar prikazuje dele telesa, ki najbolj vzburjajo moške, kjer ocena 5 pomeni močno vzburjenje in 1 ni vzburjenja. Moške najbolj vzburja zadnjica, prsa in vagina, pod polje drugo so pogosto navajali še boke, vonj in stegna.

Slika 6: Deli telesa, ki najbolj privlačijo moške.

Drugi radar prikazuje dele telesa, ki najbolj vzburjajo ženske, kjer ocena 5 pomeni močno vzburjenje in 1 ni vzburjenja. Ženske najbolj vzburjajo ustnice, penis in oči, pod drugo pa so navajale: telesno višino, poraščenost, poudarjeno spodnjo čeljust in jezik.

Slika 7: Deli telesa, ki najbolj privlačijo ženske.

Sledila so vprašanja povezana s spolnimi pripomočki in njihovo uporabo med spolnim odnosom. Spolnih pripomočkov ne uporablja 51% vprašanih, med tistimi, ki jih uporabljajo prevladujejo lubrikanti 33%, erotično spodnje perilo 29% in pornografski filmi pri 26%. Na podlagi izračuna popravljenih rezidualov med posameznimi spremenljivkami se je izkazalo, da ženske pogosteje posegajo po spolnih pripomočkih kot moški.

Slika 8: Uporaba spolnih pripomočkov.

Glede na vrsto spolnih odnosov je 91%  vprašanih prakticiralo vaginalni spolni odnos, 89% oralni in 60% analni spolni odnos. Ker je vrsta spolnega odnosa odvisna od spolne usmerjenosti, sem se v nadaljevanju osredotočil na heteroseksualno usmerjene osebe in analni spolni odnos. Analni spolni odnos je preizkusila dobra polovica moških 52% in 58% heteroseksualnih žensk. Med tem ko je četrtina homoseksualno usmerjenih moški že prakticirala vaginalni spolni odnos.

Večina vprašanih oseb 49% ima spolni odnos raje z osebo enake starosti, s starejšo 27% in mlajšo osebo od sebe 24% anketirancev. Pri tem lahko s statistično značilno razliko trdim, da imajo moški raje mlajše spolne partnerje za razliko od žensk, ki imajo raje starejše ali vsaj enako stare spolne partnerje, le 5% žensk, bi si želelo spolnega odnosa z mlajšo osebo od sebe, med tem ko je pri moških ta delež 41%. Prav tako si želijo spolnega odnosa z mlajšo osebo pogosteje starejši od 41 let.

Slika 9: Želena starost spolnega partnerja.

V zadnjem delu ankete sem postavil najbolj intimna vprašanja. Zanimalo me je koliko oseb je imelo spolni odnos z več osebami naenkrat, takšnih je bilo 31%, 69% pa jih tega še ni poskusilo. Za spolni odnos z več osebami naenkrat so se statistično značilno večkrat odločali moški 30% in le 8% žensk. Nad tovrstnimi spolnimi praksami se bolj navdušujejo ateisti in pa homoseksualne ter biseksualne osebe, med katerimi jih je takšen spolni odnos prakticiralo že 63%. Na vprašanje ali bi si želeli spolnega odnosa z več osebami naenkrat je pritrdilno ogovorilo 38%, negativno 41%, neopredeljenih je bilo 20%. Iz spodnjega grafa je razvidno, da si kar slabih 60% moških želi takšnega spolnega odnosa, med tem ko je pri ženskah ta delež pod 20%.

Slika 10: Želja po spolnem odnosu z več osebami naenkrat. 

Sodelujoče v anketi sem vprašal, če so kdaj pomislili na homoseksualni spolni odnos. Pri omenjenem vprašanju sem izločil homoseksualno in biseksualno usmerjene osebe. Na to je pomislilo 23% heteroseksualnih moških in žensk, med njimi pa prevladujejo osebe ženskega spola, ki so na to statistično značilno večkrat pomislile kot moški. Na homoseksualni spolni odnos je pomislilo statistično značilno več oseb v starostnem razredu od 21 do 30 let, samske osebe, ateisti in osebe iz urbanih okolji.

Relativno malo anketiranih se je že kdaj okužilo s katero od spolno prenosljivih bolezni, takšnih je bilo le 5%, med njimi nekoliko izstopajo moški, osebe v odprtem razmerju, anketiranci iz urbanih središč in pa homoseksualne osebe, kar potrjuje večjo spolno aktivnost in posledično večjo verjetnost okužbe.

Zadnje izbirno vprašanje se je nanašalo na dolžino moškega spolnega organa v stanju erekcije. Na vprašanje je odgovorilo 118 moških, povprečna dolžina penisa je znašala 16,9 centimetra s standardnim odklonom 3,70. Relativno velik standardni odklon odraža velika nihanja na račun pretiravanj. Večje povprečje je bilo pri biseksualno in homoseksualno usmerjenih moških, kar pa bolj kot fizično lastnost organa odraža njegov psihološki pomen.

3. POVZETKI IN UGOTOVITVE

V nadaljevanju bom povzel nekaj ključnih ugotovitev, ki pa jih ni mogoče posplošiti na celotno populacijo, zaradi same narave vzorčenja.

• Spolnost in čustva so med sabo povezana, glavni namen spolnosti pa je predvsem v užitku.
• Dobri spolni odnosi so zelo pomembni za kakovosten partnerski odnos.
• Velika večina oseb se samozadovoljuje.
• Pogostejše spolne odnose imajo mlajše osebe ter biseksualno in homoseksualno usmerjene osebe.
• Ženske se v povprečju bolje zadovoljene v spolnih odnosih kot moški, za prvi spolni odnos se odločajo dobro leto pred moškimi, povprečna starost prvega spolnega odnosa se je pri obeh spolih skozi čas zmanjševala.
• Pri moških in ženskah so med prvimi tremi deli telesa, ki najbolj vzburjajo tudi spolni organi.
• Spolne pripomočke uporablja slaba polovica spolno aktivnih oseb.
• Večina anketiranih oseb je že preizkusila analni spolni odnos.
• Moški se raje odločajo za mlajše spolne partnerje za razliko od žensk, ki preferirajo starejše.
• Dobra tretjina vprašanih si želi spolnega odnosa z več osebami naenkrat.
• O homoseksualnem spolnem odnosu je razmišljala slaba četrtina heteroseksualno usmerjenih oseb.
• Večjo možnost za okužbo s spolno prenosljivo boleznijo imajo moški, biseksualno in homoseksualno usmerjene osebe ter osebe v odprtih razmerjih.

ZAKLJUČEK

Na podlagi pridobljenih podatkov lahko sklepam, da imajo naključno zajete osebe v vzorec relativno liberalen pogled na spolnost. Nanjo gledajo moderno, pogosto skozi oči sekularne zahodne družbe, kjer ni več tabu tema, ampak svobodna izbira posameznika. Nekatere odgovore sem pričakoval, spet drugi so me presenetili. Spolnost je intimno področje človekovega življenja, o njej pogosto ne govorimo, kar pa še ne pomeni da ne obstaja.

Na tem mestu bi omenil čudovito knjigo Milene Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri skozi resnične zgodbe posameznikov opiše spolnost na naših tleh v začetku 20. stoletja. Kljub temu, da gledamo na stare starše tako, kot da tega niso počeli je bila spolnost tudi v tistem času prikrita a gonilna sila v medčloveških odnosih. Čeprav so se spolne prakse v drugi polovici prejšnjega stoletja s seksualno revolucijo in opolnomočenjem žensk močno spremenile, ta še vedno ostaja pomemben del človekovega življenja.