»Life is a creation, not a discovery.« Neale Donald Walsch
V letošnje leto sem vstopil pri sosedih v nekdanji prestolnici Avstro-Ogrske. Praznično okrašen Dunaj v decembru ima čar značilen za nemško govoreča mesta. Na Dunaju živi okrog 2,5 milijona po nacionalnostih precej mešanih prebivalcev, kar mesto bogati in mu daje poseben čar. Avstrijska prestolnica je ohranila urejenost in značaj kljub mešanju kultur. Na raznih lestvicah, ki merijo kakovost življenja, se uvršča v sam svetovni vrh. Dostopnost stanovanj in dobro urejen javni promet sta pri tem pomembna dejavnika.
Na zadnji dan novega leta sem skozi panoramsko okno obrata s hitro prehrano opazoval dunajčane in dunajčanke, hodili so po zadnjih opravkih pred najdaljšo nočjo v letu. Žene so na bližnji stojnici izbirale šopke iz smreke in ostalega zim zelenega rastlinja za dekoracijo doma, med tem ko so moški nosili polne vrečke hrane iz bližnje trgovine. Večina prodajalen in ostalih storitvenih dejavnosti se je zaprla predčasno. V zraku se je čutilo veselo pričakovanje značilno za novo leto.
Novo leto smo dočakali na eni od ulic v središču mesta. Ne vem zakaj, ampak vstop v novo leto na prostem je bolj doživet, kot če bi ga dočakal nekje za štirimi stenami. Sledilo je odštevanje, zvonenje okoliških cerkva in odpiranje penine s katero smo nazdravili vstopu v novo leto. Veselje ljudi se je čutilo v zraku, objemi in silvestrski poljubi, lepe želje in zamolklo pokanje ognjemeta so odzvanjali po dunajskih ulicah.
Iztekajoče leto je nedvomno zaznamovala rusko ukrajinska vojna, Evrope se je dotaknila tako po humanitarni kot ekonomski plati. Drug velik dogodek je bila smrt dolgoletne britanske kraljice Elizabete II in nastop njenega naslednika Karla III. Minulo leto je bilo prav tako pestro doma – še zlasti na političnem parketu. Supervolilno leto je prineslo spremembe na vseh ključnih položajih v državi, od predsednika parlamenta, vlade, države in državnega sveta. Vzporedno z menjavo državnega vrha so potekale volitve občinskih svetnikov in županov. Slovenija je v novo leto vstopila politično prevetrena.
V letu 2022 sem obiskal številne kraje izven naše domovine. Obisk južnega dela Španije – Malage in še posebej Gibraltarja je name naredil močan vtis. Prepletanje španskega temperamenta in britanskih vplivov na ozemeljsko majhni državici je nekaj, kar velja doživeti na lastni koži. Pričakovano me je navdušil Madrid, tako z vidika arhitekture kot španske kulture. Ljudje so se družili v parkih in lokalih ob kozarcih vina in rezinah pršuta, kar je kazalo na njihov mediteranski značaj in sposobnost uživanja v danem trenurku.
Prav tako nepozabna izkušnja je bil obisk Jordanije. Za potovanje v to bližjevzhodno državo sem se odločil spontano, takorekoč čez noč in prav takšna je bila pustolovščina v celoti. Po kulturnem šoku ob pristanku letala v bližini Amana – sredi arabskega sveta, sem se hitro prilagodil in začel neznansko uživati. Navdušila me je puščava Wadi-Rum, kjer so bili posneti številni filmi, zlasti tisti z zgodbami na Marsu. Izpolnila se mi je otroška želja. Pozno popoldne smo prispeli v hotel ob Mrtvem morju, plaža je bila odprta še četrt ure, ampak želja je bila tako močna, da sem do nekaj sto metrov oddaljene obale tekel v natikačih z brisačo na ramenih – vse to za nekaj minut kopanja ob sončnem zahodu v Mrtvem morju – nepozabno.
Avgusta je sledil klasičen dopust na Gran Canariji, kjer sem v miru prebral nekaj knjig in se dobro naspal. Z legendarnim fičotom sem odkril še nekaj krajev na sicer majhnem, a geografsko in klimatsko precej razgibanem otoku sredi Atlantskega oceana. Čeprav sem v preteklih letih dvakrat obiskal glavno mesto Las Palmas, je tokrat stari del mesta naredil dober vtis. Na severu otoka je bilo oblačno vreme, celo rahlo je rosilo iz gostih oblakov, precej nenavadno britansko vreme za sredino avgusta.
Zadnja omembe vredna destinacija je bila Malta. Sredi decembra nas je oplazila zima, pri Logatcu je smreke pokrival sneg, med tem ko smo nekaj ur zatem pristali na letališču v bližini Vallette pri dobrih dvajsetih stopinjah Celzija. Kuhano vino, novoletne lučke in kratki rokavi so delovali za naše navade protislovno, čeprav vse bolj kaže, da se bomo morali na to privaditi tudi v domačih krajih.
Poleg potovanj po tujih in domačih mestih sem največ miru našel prav v slovenskih gorah. Vzponi v dobri družbi, ob zanimivih debatah, so nekaj neprecenljivega, kar napolni baterije za dni, ko se delavnik raztegne krepko preko osmih ur. V preteklem letu se ni vse vrtelo okoli službe in potovanj, ampak je do mene po srečnem naključju prišlo nekaj ljudi in literature, ki so mi odprli duhovna obzorja. Iskal sem odgovore na temeljna vprašanja, ki si jih človek postavlja vse od začetkov.
Vsako leto je poglavje zase, najlepše pri tem pa je to, da je pisalo v naših rokah – torej kakšno bo novo leto, je odvisno od nas in naše domišljije. Lahko bi pisal o bolezni, grobo se je dotaknila družine, ampak bom raje izpostavil poglobljeno povezanost, ki jo je prinesla sama izkušnja. V novo leto vstopam poln optimizma in želja po novih izkušnjah, vzponih, tudi poučnih padcih v prepričanju, da ni dobrih in slabih dogodkov, oziroma so njihovi predznaki odvisni predvsem od naših pogledov.
Želim vam srečno, uspešno in zdravo novo leto 2023! 🙂
Zabaviščni park na Dunaju (Foto: Blaž)
Blaž ○ Blog 