»Cilj potovanj ni stopiti na tujo zemljo, pač pa stopiti na svojo lastno zemljo s tujimi očmi.« (G. K. Cheston)
Zahvaljujoč znanstvenikom, ki so v relativno kratkem času razvili cepivo proti korona virusu, je letošnje poletje brezskrbnejše. Po prebolelem covidu in odmerku cepiva, sem zaščiten pred zahrbtnim virusom. Z evropskim digitalnim potrdilom je bilo letošnji glavni dopust lažje načrtovati. Meje držav so ostale odprte, zato sem izkoristil priložnost za spoznavanje zahodnega dela Evrope. Lanskoletni potep po vzhodnem delu me je navdušil, zato sem letos vse skupaj zastavil nekoliko bolj velikopotezno.
Ležanje na plaži postane dolgočasno, dnevi se začnejo ponavljati, navadimo se na nov ritem in dopust prehitro mine. Med tem ko potovanja po mestih prinesejo veliko dogodkov in nepozabnih trenutkov, popotnik izgubi občutek za čas. Pozabiš na vsakodnevna opravila, službo in se v celoti posvetiš raziskovanju novih krajev. Nekoliko bolj aktivni dopust je mogoče celo boljši odklop, kar pa ne pomeni, da ne paše dan ali dva zapraviti tudi za lenarjenje.
Za kontinentalni del zahodne Evropo sem se odločil predvsem zato, ker je bil ta del sveta še črna pega na evropskem zemljevidu. Ciljna država je bila Nizozemska, ker pa je pot do tja z avtom dolga, je bila to priložnost za obisk še nekaterih drugih mest ob poti. Prva postojanka je bila v nemškem mestu Stuttgart. Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg. V mestu v velikosti dveh Ljubljan po številu prebivalcev, vsak tretji meščan ni Nemec. V Stuttgartu imajo sedeže nekatera velika podjetja, še posebej velja izpostaviti močno prisotno avtomobilsko industrijo. Obiskal sem dobro voden ogled muzeja Mercedes-Benz z bogato zbirko vozil iz različnih obdobji. Čeprav nisem avtomobilski navdušenec, je muzej zasnovan tako, da pritegne tudi nepoznavalce avtomobilske industrije.
Po nekaj sto kilometrih je sledil postanek v Luxembourgu, manjšem in precej bogatem mestu, kar se je odražalo na cenah gostinsko-turističnih storitev. V mestu imajo sedež številne evropske institucije, država velja za neke vrste davčno oazo in je kot taka priljubljeno finančno središče. V za polovico manjšem mestu od Ljubljane po številu prebivalcev živi 70% tujcev iz 160 držav. Po ulicah odmevajo najrazličnejši jeziki. Mesto je urejeno, predvsem pa zeleno, za kar poskrbijo veliki parki okrog starega mestnega obzidja.
Na poti do Nizozemske sem si noge pretegnil v Antwerpnu, drugem največjem mestu Belgije, ki je oddaljeno le nekaj deset kilometrov od evropske prestolnice. Končni cilj tistega dne pa je bil Rotterdam, kjer je bil predviden tudi nekoliko daljši postanek. V drugem največjem nizozemskem mestu prebiva 651.000 ljudi, če temu prištejemo še bližnjo okolico pa številka krepko preseže milijon. Mesto ima eno največjih pristanišč na svetu, zato ne preseneča raznolika sestava prebivalstva. Dobra polovica prebivalcev prihaja iz tujih dežel, delo so našli v velikih, globalno prisotnih podjetjih, ki jih zaradi ugodnih davčnih stopenj veliko na Nizozemskem. Prav tako je odhod Velike Britanije iz Evropske unije za Nizozemce bila priložnost, marsikatero podjetje je prestavilo sedež za Evropski trg na Nizozemsko, poleg tega so dobili nove evropske institucije, kot je na primer Evropska agencija za zdravila.
V Rotterdamu me je pozitivno presenetila moderna arhitektura. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto porušeno, kar se odraža v velikem številu novih arhitekturno dovršenih stavb. Visoki nebotičniki zanimivih oblik niso redkost in se dobro vklapljajo v nekoliko starejše dele mesta. Mesto ima veliko parkov, kar omogoča prebivalcem prijetno preživljanje prostega časa v zavetju mogočnih dreves. Nasploh angleško vreme, bližina morja in enakomerna razporejenost padavin skozi leto omogočajo ugodne pogoje ta rastlinje.
Na poti do glavnega mesta Amsterdam, je bila čudovita priložnost za obisk Haaga in obale severnega morja. Mesto je bilo čudovito, kljub nekoliko slabšemu vremenu. Nekaj več besed pa bi namenil obali severnega morja. Tisti dan je bilo precej oblačno in vetrovno, zahodni del Evrope je bil na udaru hladnega zraka iz severa. Plitko morje je bilo razburkano, temno zaradi oblačnega neba in umazano zaradi peska. Dolga, prostrana peščena obala, ki se zaključila z velikimi šopi trav, je bila pričakovana podoba videna v različnih filmih. Veter je prenašal pesek, moteč za oči, kot bi bil sredi puščave. Na stražnih stolpih so plapolale rdeče zastave, ki so opozarjale morebitne kopalce, da je morje prenevarno za kopanje. Misel na hladno vodo pri petnajstih stopinjah Celzija pa tudi ni bila ravno mikavna. Bari na plaži so bili zaprti, razen redkih sprehajalcev, tekačev in galebov je obala samevala ob bičanju severnega vetra.
V Amsterdamu je sledil daljši postanek, kar se spodobi za prestolnico Nizozemske. V mestu živi 873 tisoč ljudi, če temu prištejemo še neposredno okolico pa presežemo milijon in pol. Mesto je precej multikulturno, kar se je opazilo na vsakem koraku. V Amsterdamu imajo sedeže številna globalno prisotna podjetja. Za razliko od ostalih nizozemskih mest je Amsterdam tudi turistično priljubljena destinacija. Mesto letno obišče preko pet milijonov turistov. Središče mesta je polno je prodajalen s produkti konoplje, erotičnih trgovin, barov in najrazličnejših bistrojev s hrano iz celega sveta. Kljub množici turistov in gosti poseljenosti območja, imajo odlično urejen javni promet. Gibanje po mestu je hitro in učinkovito. Večina meščanov uporablja javni transport, kolesa oziroma sodobne sisteme za deljenje električnih avtomobilov.
Poleg številnih muzejev, ki ji priporočajo spletne platforme za turiste pa bi na tem mestu izpostavil muzej prostitucije. Prostitucija je v Sloveniji prepovedana, čeprav gre za eno najstarejših obrti, zato mi je bilo o njej malo znanega. Nad nekaterimi podatki sem bil presenečen. Prostitucija je na Nizozemskem legalna od leta 2000. Pogoji za opravljanje dejavnosti je registracija, večina jih dela preko statusa samostojnega podjetnika, zahtevan je evropski potni list in starost 21 let. Prostitut(ka) najame izložbeno okno – sobo, ki stane 150€ na dan. Dela lahko 10 ur na, 6 dni v tednu. Cena je odvisna od zahtev stranke in v povprečju znaša 50€. Stranko lahko zavrne – ne spusti v sobo, starostna omejitev pri strankah pa je 18 let. Obisk traja od 6 do 15 minut, v povprečju ima prostitut(ka) 16 strank na dan, kar znese 2.000 na leto. Uporaba kondoma je obvezna. Samo v Amsterdamu je okrog 6.000 spolnih delavcev, 70% jih je v dolgoročni zvezi s partnerjem. V povprečju poklic opravljajo 6 let.
Na poti proti Sloveniji sem obiskal še Düsseldorf, mesto je znano po modni industriji. Staro središče mesta je dobro ohranjeno in se premišljeno dopolnjuje z vzhodnim delom, kjer ne manjka modernih stolpnic oblečenih v steklo. Predzadnja postaja je bilo še drugo največje mesto na Bavarskem – Nüremberg s prav tako lepim mestnim središčem in mogočnim gradom. V omenjenih nemških mestih je bilo opaziti veliko migrantov, ki so v državo prišli v zadnjem obdobju, kar se med drugim odraža v zmanjšani čistoči. Presenečen sem bil na količino smeti po tleh in povečani prisotnosti policije na ulicah. Čeprav nemško gospodarstvo potrebuje delovno silo za rast pa bo integracija migrantov v nemško družbo zahteven izziv. Od uspešnosti tega bo odvisna tudi politična stabilnost nemške družbe.
Zadnja postojanka pred vrnitvijo v domovino je bil še obisk spominskega parka v Dachau. Vsekakor je ogled bivšega kontracijskega taborišča vreden časa. Avdio vodenje v angleščini je dobro organizirano in popelje obiskovalca skozi najbolj črn del evropske zgodovine. Od vsega se mi je v spomin najbolj vtisnil sprehod po krematoriju, od sobe kjer so taboriščnike stuširali, slekli in jih nato odpeljali v plinsko celico. Sobo stran so se nahajale peči, kjer so skurili posmrtne ostanke. Prostor je temačen še danes, celotno območje sproža neprijetna občutja in daje misliti ob preprostem sporočilu, zapisanim v več jezikih, na spominskem obeležju – NIKOLI VEČ!
Po približno 2.700 prevoženih kilometrih sem se vrnil domov poln vtisov, kot se spodobi za tako dolgo potovanje. Obiskane države in mesta so vredna ogleda. Materialno bogastvo narodov se odraža na infrastrukturi kot tudi v restavracijah, trgovinah, kjer se po cenah opazi višja kupna moč. Še posebej pozitivno me je presenetila Nizozemska, kjer nisem opazil veliko beračev na ulicah – varno sem se počutil tudi v večernih urah. Tujci so dobro integrirani v nizozemsko družbo. Država je polna priložnosti in kot ena od držav znotraj širše domovine lahko zanimiv začetek za tiste, ki jim je Slovenija pretesna.
Med urami preživetimi na avtocesti, sem razmišljal zakaj so omenjene države tako uspešne, kaj bi lahko bil skupni imenovalec. Prišel sem do zanimive ideje. V obiskanih državah je imel močan vpliv protestantizem, ki je skozi stoletja oblikoval drugačen vrednostni sistem, kot ga poznamo pri nas ali v pravoslavnem svetu. Ljudje iz teh področji se bolj zanašajo nase, kot pa na boga ali pa na neko tretjo osebo – močnega voditelja. Tezo sem preveril na spletu in našel nekaj študij, ki so potrjevale, da imajo večinsko protestantske države uspešnejša gospodarstva, boljše šolske sisteme in trdnejšo demokracijo.
Kakorkoli že pa bi na Nizozemskem pogrešal hribe, zime s snegom, kaj hitro bi se naveličal angleškega vremena, pogostega dežja, sivih in vetrovnih dni. In nenazadnje Nizozemci so precej nedostopni, živijo v svojem svetu, kolega iz Nizozemske se ni pretirano dotaknila spomladanska karantena, ker je večina Nizozemcev bolj samotarske narave.
Blaž ○ Blog 