ODLOČITEV 2022

“V politiki ni nič nepopravljivo.” Jean Anouilh

V prihodnjih dneh se bomo odločali v kakšni državi bomo živeli naslednja štiri leta. Da bi bila odločitev lažja sem zbral razloge, ki bi vsakega razumnega in polnoletnega državljana morali prepričati, da se udeleži volitev in izbere boljšo prihodnost za Slovenijo. Zaradi številnih dogodkov, ki so se zgodili v zadnjih dveh letih, smo na marsikatero nečednost vlade že pozabili. Afere zadnjega leta sem zbral in razdelil v naslednje skupine: korupcija, zloraba epidemije, represija, pritiski na medije, negativna kadrovska selekcija, blatenje Slovenije v tujini in žaljiva komunikacija ter kršitve ustave in zakonov.

Pri pisanju bloga sem si pomagal s spletnim člankom Mladine: 100 razlogov, zakaj moramo iti na volitve in izglasovati boljšo prihodnost, objavljenim 24.3.2022.

KORUPCIJA

Do denarja na razpisu za sofinanciranje medijskih vsebin so prišli predvsem mediji, ki jih neposredno obvladuje SDS. V izbirni komisiji so sedeli lojalni kadri: dr. Matej Makarovič, dr. Borut Rončević, dr. Mitja Štular, dr. Jonatan Vinkler in dr. Suzana Žilič Fišer. Kar 12 milijonov evrov je sodeč po dokumentih šlo za medijski sistem SDS z madžarskih računov na račune podjetij, povezanih s posamezniki iz SDS in samo stranko, v letih 2017 do 2020, je poročal portal Necenzurirano. Na dan so prišle tudi informacije, kako je državni Telekom Slovenije od zamenjave oblasti prikrito financiral delovanje Nova24TV. Telekom namreč že od sredine preteklega leta televiziji Nova24TV plačuje nadomestilo za distribucijo programov, ki je v primerjavi z drugimi programi nesorazmerno visoka.

Ministrstvo za kulturo je pod vodstvom Vaska Simonitija podelilo status posebnega pomena neonacizmu naklonjenega društva, katerega predsednik je član Rumenih jopičev, Urban Purgar. Društvo je izdajatelj spletnega portala Nacionalna tiskovna agencija in avtor knjig slovenskega identitarnega gibanja. V okviru Društva deluje tudi slovenska etnonacionalistična organizacija Tradicija proti tiraniji. Urban Purgar, takratni predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot in odgovorni urednik Nacionalne tiskovne agencije ter pripadnik t. i. rumenih jopičev, je na Twitter zapisal “Hitler je #heroj.” Na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Vasko Simoniti, Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot kljub temu niso odvzeli statusa organizacije v javnem interesu na področju kulture.

Odvetnik SDS Franci Matoz je postal nadzornik Luke Koper. Poleg njega so v nadzorni svet imenovani člani iz kvot SDS, NSi in SMC. Za tem je bil Franci Matoz nagrajen še s pozicijo novega neizvršenega direktorja DUTB. Nekaj tednov po imenovanju se DUTB odloči za zamenjavo nadzornega sveta družbe Mariborska livarna Maribor (MLM). Za novega nadzornika imenujejo enega največjih financerjev stranke SDS Roberta Ahaca. Ob Ahacu so novi člani nadzornega sveta MLM iz strank SDS in NSI.

Ministrstvo za okolje in prostor je pod Andrejem Vizjakom je namenjalo rekordne zneske za zunanje strokovnjake in svetovalce za pomoč pri pisanju ključnih zakonov in predpisov. Daleč največ tega denarja je dobil Senko Pličanič, nekdanji Vizjakov ministrski kolega v drugi Janševi vladi. Poleg tega ministra Andreja Vizjaka bremenijo posnetki, na katerih je Bojanu Petanu v času prve Janševe vlade predlagal, kako se izogniti plačilu davka v Termah Čatež. Obenem mu je ponujal sodelovanje države in nadzornega sveta, če bo pristal na njegove pogoje, razen tega je »glupo«, da bi firma plačevala davek državi. Posnetki kažejo tudi na Vizjakov odnos do pravne države razviden iz naslednje izjave: »Veš, da bomo kakšnemu sodniku tudi jajca strli.« Kljub temu s pomočjo NSI interpelacija ni bila izglasovana.

V kategorijo korupcije lahko uvrstimo tudi razkritja Janševega zasebnega druženja z lobisti na jahti skupaj z Andrejem Marčičem in Božom Dimnikom. Državni HSE pa je med tem plačeval Snežičeve tožbe proti novinarjem in opoziciji. Snežič je uradno brez premoženja in bančnega računa, prejemal naj bi vsega 373 evrov mesečne plače.

ZLORABA EPIDEMIJE

Vlada je epidemijo zlorabljala za politični obračun z opozicijo in posamezniki, ki so se ji javno uprli. Poleg tega je bila zdravstvena kriza odlična priložnost za koruptivne posle. Kar 166.000 evrov je šlo za aplikacijo #OstaniZdrav, ki je nihče ni zares uporabljal. Nad aplikacijo niso obupali le državljani, ampak na koncu tudi predsednik vlade. Izkazalo se je, da hitri testi podjetja Majbert Pharm, ki so sklenili »bolan posel«, kot so ga opisali sami, niso ustrezali strokovnim kriterijem, kar je potrdila tudi vodja strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič.

Policija zaradi revizije poslov z zaščitno opremo je pričela s pripravami na hišne preiskave na Računskem sodišču – NPU je zaradi obravnave Zdravka Počivalška poslal policijo tudi nad Tomaža Vesela. Vlada se je bala razkritja koruptivnih poslov.

Vlada je razglasila strogi »lockdown«, ki to ni bil. Izjeme so veljale za gospodarstvo in velikonočno potico. ​​Večji del gospodarstva je ostajal odprt, prav tako številne trgovine. So pa morali svoja vrata znova zapreti vrtci in šole, kljub zatrjevanju vlade, da bodo te zapirali zadnje. In čeprav je prepovedano zbiranje ljudi, to ni veljalo za ‘izjemo’ – velikonočno nedeljo. Med tem ko so protestnikom na prostem pisali visoke globe.

REPRESIJA

Polnoletni dijaki, ki so februarja 2021 protestirali za vrnitev v šole, so dobili globe, mladoletni so morali na sodišča. Na pozive javnosti, da se dijake preneha preganjati, je Janša odgovoril z: “Zberite denar in plačajte globe.”

Petkovi protesti ob prazniku boja proti okupatorju so s protestom opozorili, da je okupator Janša. Na Prešernovem trgu se je zbralo okoli 15.000 ljudi, Janša pa je v odzivu na Tviterju protestnike ponovno obtožil da “širijo virus, kar bo v naslednjih tednih povzročilo na stotine resno bolnih in mrtvih” ter celo zapisal klučnik #zločin. V naslednjih dneh po protestu je število okužb dejansko upadlo. Protesti nikoli niso bili vir okužb. Na enem od protestov je policija zaplinila Ljubljano in proti protestnikom uporabila vodni top s primesjo solzivca. Solzivec so uporabili kar 400-krat. Žrtve solzivca so bili tudi naključni mimoidoči, dostavljavci hrane, družine z otroki, turisti, študentje, dijaki, upokojenci…

Minister Hojs je želel na vsak način preprečiti odtekanje informacij s policije v medije in javnost, zato skozi spremembo zakona o nalogah in pooblastilih policije predlagal, da bi se žvižgače v policiji iskalo z detektorjem laži. Poleg tega je vlada želela spremeniti za politike kazenski zakonik skozi spremembo 135. člena, ki se nanaša na grožnje. Po novem bi se primeri groženj zoper najvišje državne funkcionarje in njihove bližnje obravnavali po uradni dolžnosti. Uvede se »verbalni delikt«!

Spremembo zakona je kmalu na lastni koži občutil bivši predsednik državnega zbora, Pavel Gantar dobil je globo zaradi “verbalnega delikta”. Gantarja je ovadil generalnega direktorja policije Olaja, ker ga je zmotil zapis na tviterju, ki naj bi ga “prizadel”. Gantar in strokovnjaki opozarjajo, da gre za vnašanje verbalnega delikta, ki je bil opredeljen v zloglasnem 133. členu nekdanjega kazenskega zakonika v Socialistični federalni republiki Jugoslaviji.

PRITISKI NA MEDIJE

Daleč najmočnejših pritiskov je bila deležna STA. Državljani so zbirali sredstva za plače zaposlenih. Novinarji STA so v pismu Evropski komisiji sporočali, da zgolj moralna podpora ne zadošča več. Skoraj leto dni niso prejeli plačila za izvajanje javne službe, ki jim pripada po zakonu. Pravna mreža za varstvo demokracije je kazensko ovadila direktorja UKOMa Uroša Urbanijo zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA, ker je “izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti”.

SDS valjar na RTVS sprejme škodljivi Programsko-produkcijski načrt, ki prinaša informativni program na drugem programu, sprejet s 17 glasovi za od 26 prisotnih. Vladajočim je uspelo popolnoma zasesti Nadzorni in Programski svet RTV Slovenija, na ustanovni seji so potrdili novega predsednika programskega sveta dr. Petra Gregorčiča, sicer kolumnista Nova24TV. Politični prevzem javnega servisa se je nadaljeval z imenovanjem Jadranke Rebernik za odgovorno urednico informativnega programa na TV Slovenija, ne glede na to, da je več kot 82 odstotkov novinarjev TV Slovenija podprlo njenega protikandidata Mitjo Preka. Politizacija RTVS se je nadaljevala Igor Pirkovič, ki je med drugim avtor himne stranke SDS, je kljub nasprotovanju zaposlenih imenovan za v. d. urednika uredništva MMC na RTVS.

Vlada je zlorabila javno televizijo in vojno v Ukrajini z organiziranjem javnega shoda na Kongresnem trgu. Organizator shoda naj bi bilo ukrajinsko društvo, pri čemer sta se kasneje dva ustanovna člana tega društva uprla zlorabi, Janša pa ju je razglasil za »Putinovi lutki«. Prenos shoda je morala predvajati RTV.

NEGATIVNA KADROVSKA SELEKCIJA

Marjan Dikaučič je postal pravosodni minister kljub pomanjkanju izkušenj in ob skrajno vprašljivi preteklosti in sodnih postopkih proti sebi. V zgodovino se je zapisal kot prvi pravosodni minister, ki ga tožilstvo preganja zaradi gospodarskega kriminala. Malo za tem so v javnost prišla njegova slamnata podjetja, ovadbe kriminalistov, neporavnane davčne obveznosti in kupovanje nepremičnin iz stečajev.

Po nekaj mesecih dela je sledila interpelacija proti ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču predvsem zaradi odgovornosti za objavo nezakonitega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Očitalo se mu je tudi, da je dopuščal odlašanje vlade ter njenih selektivnih pristopov in političnih motivov pri imenovanju državnih tožilcev. Sporno je tudi, da zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin o Dikaučiču teče sodna preiskava. Interpelacija ni bila izglasovana tudi s pomočjo NSI.

Kategorija negativne kadrovske selekcije bi lahko bila razširjena s številnimi razrešitvami uspešnih posameznikov, ki so bili zamenjani z nekompetentnimi političnimi kadri. Eden od vzorčnih primerov je razrešitev šefa Elektra Ljubljana Andreja Ribiča, in to kar v pisarni SDS. Njegovo mesto je kot vršilec dolžnosti prevzel finančni direktor Marjan Ravnikar. Negativne kadrovske selekcije se je posluževala tudi koalicijska stranka NSI. V letu in pol so Mateja Križaniča zaposleni spodnesli s položaja v dveh domovih za starejše. Za nagrado mu je minister za delo Janez Cigler Kralj našel službo pri sebi. Dober primer negativne kadrovske selekcije je tudi imenovanje Tomaža Kokota za direktorja pošte Slovenije – brez posebnih izkušenj.

BLATENJE SLOVENIJE V TUJINI IN ŽALJIVA KOMUNIKACIJA

Blatenje ugleda Slovenije v tujini za notranje politične obračune je preraslo meje dobrega okusa. Predsednik vlade se je na na Twitterju sprel z visokimi evropskimi predstavniki, za zmago je čestital poražencu Trumpu…

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je povedal, da tako kontroverznega začetka predsedovanja Svetu EU, kot se je s škandalom odvilo v Sloveniji, še ni doživel. Razkril je, da je bil njegov bojkot skupinskega fotografiranja na Brdu pri Kranju povezan s kratenjem vladavine prava.

Janša je evropske poslance v tvitu označil za “Soroseve lutke”. Na mednarodni incident se je moral odzvati predsednik EP David Sassoli, ki je Janšo pozval, naj preneha s tovrstnimi provokacijami, saj napadi na poslance EP pomenijo tudi napade na evropske državljane.

Blatenja in laži pa so bili pogosto deležni nasprotniki vlade oziroma tisti, ki so opozarjali na kršitve. Hojs je tako policistom po Twitterju: »Ste izdelali oceno tveganja? Niste! ZAČNITE DELATI LENUHI!!!«  Med tem, ko je direktor policije Olaj k spoštljivi retoriki pozival oba sindikata in ne ministra Hojsa.

KRŠITVE USTAVE IN ZAKONOV

Društvo državnih tožilcev je obvestilo Svet Evrope o številnih nedopustnih pritiskih na tožilce, ki jih Janša izvajal neposredno ali prek njemu podrejenih medijev. Številna imenovanja tožilcev čakajo dve leti na potrditev.

Ustavno sodišče je odločilo, da se pravice do protesta ne sme omejevati. Gre za zgodovinsko odločbo Ustavnega sodišča, ki je prvič do zdaj poudarilo pomen mirnega zbiranja in izražanja mnenj za demokracijo. Jasno je izpostavilo, da se pravice do protesta tudi v razmerah epidemije ne sme omejevati bolj, kot je to nujno potrebno. Poudarilo je poseben pomen svobode izražanja in svobode mirnega zbiranja, tako v organizirani kot neorganizirani obliki. Vladni odloki, s katerimi se je omejevalo pravico do protesti, so bili neustavni, saj ni bilo izkazano, da bi bila takšna omejitev nujna.

Pomlad (Foto: Blaž)